KRONIKA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
BISTRICA PRI TRŽIČU
Začetki organiziranega gasilstva v Bistrici pri Tržiču segajo v leto 1930. Društvo je bilo ustanovljeno zaradi potrebe po organizirani protipožarni zaščiti vasi Bistrica, ki je v tem času štela 67 hiš. To so bile večinoma kmetije, ki so poleg stanovanjskega objekta imele še lesen senik tako, da je bila vas po tej plati kar močno požarno ogrožena. Z ustanovitvijo društva so gasilci postali sestavni del vaškega življenja.
Ob ustanovitvi društvo ni imelo niti orodja niti svojih prostorov. Prvo gasilsko orodje (ročno brizgalno in nekaj cevi) so novoustanovljenemu društvu velikodušno posodili takratni lastniki Bombažne predilnice in tkalnice Tržič.
Naslednje leto so člani društva v Ljubljani kupili motorno brizgalno in voz.
Poleti leta 1932 so člani društva doživeli prvi ognjeni krst, ko so skupaj z drugimi gasilskimi društvi sodelovali pri gašenju velikega požara, ki je nastal na Bornovi žagi.
Za spravilo orodja in opreme so člani društva sklenili zgraditi gasilski dom. Dela so bila zaključena leta 1934. Sredstva za izgradnjo doma so gasilci pridobivali s prirejanjem veselic in celo z uprizoritvijo nekaterih dramskih del. Seveda so finančna sredstva prispevali tudi podporni člani in nekateri dobrotniki
Po koncu vojne do leta 1951 je društvo delovalo v sklopu GD Tržič. Gasilska četa Bistrice je tedaj sodelovala pri gašenju velikega gozdnega požara na južnem pobočju Kukovnice.
Leta 1951 se je GD Bistrica ponovno osamosvojilo. Leta 1955 je društvo slavilo 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je bil razvit društveni prapor, ki ga je društvu poklonila Tovarna obutve Peko Tržič. Društvo je tedaj štelo 75 članov, od teh je bilo 35 operativnih. V tem letu se je društvo vključilo v novoustanovljeno Občinsko gasilsko zvezo Tržič. Prav tako so mladi člani društva sodelovali na prvem gasilskem festivalu v Kranju.
V letu 1959 so Bistriški gasilci aktivno sodelovali pri varovanju ogrožene okolice ob velikem zemeljskem plazu v Preski in pri gašenju požara pri Hubertu Zupanu.
Leta 1969 se je društvu izpolnila goreča želja – dobilo je novo motorno brizgalno Rosenbauer s kapaciteto 800 l /min, ki je bila predana svojemu namenu v letu 1970, ko je društvo slavilo 40 letnico delovanja
V letu 1973 je društvo postalo bogatejše še za orodno vozilo IMV, ki so ga člani svojemu namenu predali v mesecu maju 1974. Dve leti za tem, to je leta 1976, je bila nabavljena in predana svojemu namenu tudi pionirska brizgalna in električna sirena. V začetku tega leta so člani sodelovali tudi pri gašenju večjega gozdnega požara na Planincah.
Jubilejno leto 1980 je bilo za GD Bistrica pomembno predvsem zato, ker se je v Ročevnici začela gradnja novega gasilskega doma. Dela so bila zaključena naslednje leto, ko se je društvo tudi preselilo v nove prostore, ki so jih člani opremili sami, predvsem s prostovoljnim delom.
Glede na to, da se je Bistrica razvila v urbano naselje z visokimi stanovanjskimi objekti je društvo leta 1981 dobilo prevozno raztegljivo tridelno lestev, za potrebe reševanja iz višjih nadstropij.
V letu 1983 je društvo za potrebe gašenja in reševanja v zaprtih prostorih dobilo prve izolirne dihalne aparate znamke MEDI.
V letu 1986 je društvo nabavilo novo orodno vozilo TAM 80.
Na bistriški osnovni šoli je v osemdesetih letih zelo uspešno delovalo tudi društvo mladi gasilec, ki se je preko mentorjev Mire Legat in Danila Hafnarja aktivno povezovalo z matičnim gasilskim društvom.
Leta 1991 je mesto poveljnika društva prevzel Anton Godnov ml. Prvi člani društva so opravili tečaj za nosilce dihalnih naprav v Velenju.
V letu 1996 je bil na poveljstvu GZ Tržič potrjen prioritetni plan nabave novih vozil, po katerem naj bi prvo novo vozilo pripadlo PGD Bistrica pri Tržiču, kar je za bistriške gasilce pomenilo prvi korak k uresničitvi želje po obnovitvi zastarelega voznega parka.
Na občnem zboru leta 1998 je bil za poveljnika društva izvoljen Jani Žlindra, ki je v PGD Bistrica pri Tržiču prišel iz PIGD Peko. Sredi istega leta je bilo že zelo jasno dejstvo, da bo društvo dobilo novo sodobno gasilsko vozilo.
28. avgusta 1999 je društvo predalo svojemu namenu sodobno gasilsko vozilo GVC 16/15 na podvozju Mercedes Benz 917 AF Atego, z nadgradnjo, ki jo je izdelal Marjan Pušnik. Ob tej priložnosti so člani društva organizirali slovesnost z gasilsko parado in odkritjem kipa sv. Florijana ter veselico na letnem kopališču.
V letu 1999 so člani ponovno uspeli oživiti delo Društva mladi gasilec na Osnovni šoli Bistrica. Delo društva je potekalo v prostorih PGD Bistrica pri Tržiču, pod vodstvom mentorja mladine Aleša Megliča.
Leto 2000 je bilo za PGD Bistrica pri Tržiču prelomno, saj je bila operativna enota, na osnovi kategorizacije PGD, s strani župana Občine Tržič, imenovana za osrednjo gasilsko enoto v občini Tržič. Posledica tega je bila sprememba alarmnega načrta, po katerem operativna enota PGD Bistrica pri Tržiču, posreduje na vseh požarih oz. drugih nesrečah v občini Tržič. Delo poveljstva PGD je bilo usmerjeno predvsem v usposabljanje operativnih članov in dodatno izboljšavo tehnike ter opreme za osebno zaščito gasilcev.
V mesecu marcu 2002 so člani sodelovali pri gašenju velikega požara Padarjeve žage v Retnjah, kjer se je 54 gasilcev, iz štirih PGD, 4 ure borilo z uničujočim ognjem.
V mesecu juliju so se člani udeležili celodnevnega taktičnega urjenja na poligonu v Izobraževalnem centru na Igu. Na teh vajah se je marsikdo prvič srečal z dejanskimi razmerami, ki se pojavljajo pri resnem požaru v zaprtem prostoru.
V novembru leta 2003 so člani operativne enote sodelovali pri gašenju večjega požara gospodarskega poslopja v Lomu pod Storžičem.
9. maja 2004 je bila, na pobudo župnika Jožeta Gregoriča, darovana 1. sveta maša v čast Sv. Florijanu, zavetniku gasilcev. Ob tej priložnosti so gasilci v sprevodu krenili izpred gasilskega doma in se udeležili slovesne svete maše. Nabirko pri maši je gospod župnik namenil nabavi novega gasilskega vozila.
V tem letu so člani, zaradi izboljšanja delovnih pogojev, preuredili garderobe za potrebe operativne enote.
V letu 2005 so člani pričeli z aktivnostmi o posodobitvi voznega parka, s pomočjo občine Tržič, donatorjev in krajanov smo zbrali potrebna sredstva in tako 16. septembra 2006 predali svojemu namenu sodobno gasilsko vozilo GVC 24/50 na podvozju IVECO Trakker 350 4X4 z nadgradnjo, ki jo je tudi tokrat izdelal Marjan Pušnik. Gasilci so za slovesnost pripravili gasilsko parado in skromno pogostitev za vse navzoče.
V juniju leta 2009 smo kupili novo vozilo za prevoz moštva GVM-1, ki je zamenjalo dotrajano orodno vozilo znamke TAM, letnik 1986. Najugodnejša ponudnika za vozilo in nadgradnjo sta bila Avtohiša Vrtač d.o.o. iz Kranja in podjetje IVL d.o.o. z Iga, zato smo se odločili za vozilo VW Transporter 4X4. Za prevoz motorne črpalke in ostale opreme pa smo k vozilu nabavili še tovorno prikolico.
V letu 2009 je bila formirana veteranska gasilska enota, ki je že v prvem letu uspešno nastopila na tekmovanju veteranov Gorenjske, občinskem in regijskem tekmovanju.
V letu 2011 so se pričela dogovarjanja o dobavi gasilskega vozila za potrebe gašenja in reševanja v predoru Ljubelj. Tako smo bili s strani Uprave za zaščito in reševanje izbrani za gasilsko enoto širšega pomena z nalogo gašenja in reševanja v predoru Ljubelj.
Tako smo konec leta 2012 od Direkcije za ceste in s pomočjo Občine Tržič ter GZ Tržič prejeli vozilo na podvozju Mercedes Benz Atego 1529 4×4 z gasilsko oznako GVC 16/25-T, ki so ga izdelali v podjetju Rosenbauer. V vozilu se nahaja vsa potreba oprema za gašenje in reševanje ob prometnih nesrečah. Staro vozilo GVC 16/15 pa smo predali v uporabo v sosednje gasilsko društvo PGD Podljubelj.
V letu 2014 smo zaradi pomanjkanja prostora pričeli razmišljati o povečanju gasilskega doma. Ideja je bila prizidati še eno garažo ter obstoječe podaljšati za 2 metra. Tako smo po precej časa in preloženih kupih dokumentov v avgustu 2016 pridobili gradbeno dovoljenje. Izdelavo projektne dokumentacije smo zaupali arhitektki Katarini Langus, Arhitektova delavnica d.o.o. iz Križev. Sledil je razpis za izbor najugodnejšega ponudnika za izvedbo gradbeno obrtniških in inštalacijskih del. Med tremi ponudniki, smo izvedbo del zaupali domačemu podjetju Semago d.o.o., s katerim smo 4. oktobra 2017 sklenili pogodbo za izvedbo del, izvajalec pa je z deli pričel že 6. oktobra. Dela so v začetku potekala po terminskem planu, dokler se ni pojavilo slabo vreme, ki je povzročilo krajše oz. daljše zastoje. Tekom izvajanja del smo se odločili tudi za nekaj dodatnih del, ki jih je bilo smiselno in najracionalneje izvesti sedaj kot sta npr. obnova tlakov in kanalizacije v obstoječih garažah. Potrebno pa je bilo obnoviti tudi celotno meteorno kanalizacijo ipd. Dela s strani izvajalca so bila zaključena 22. aprila 2018. V nadaljevanju smo gasilci s prostovoljnim delom sami izvedli še vsa slikopleskarska dela v prizidku in obstoječih garažah ter garderobah, poleg tega pa zamenjali tudi vse luči v obstoječih garažah in garderobah za kar je bilo opravljenih preko 820 prostovoljnih ur dela. Strokovni gradbeni nadzor nad izvedbo del je izvajalo podjetje Ingline plus d.o.o. iz Križev.
18. marca 2019 smo po kar nekaj zapletih končno dobili uporabno dovoljenje za naš prizidek.
V letu 2016 smo s pomočjo donatorjev, GZ Tržič in prihranki društva kupili 13 novih zaščitnih čelad Rosenbauer Titan in tako zamenjali tudi do 20 let stare ter iztrošene zaščitne čelade, ki niso več nudile potrebne zaščite gasilcem.
Poveljstvo GZ Tržič je v oktobru 2016 spremenilo plan alarmiranja gasilskih enot v občini Tržič in nam dodelilo še nalogo reševanje ob prometnih nesrečah ter nesrečah z nevarnimi snovmi. Tako bodo poškodovani v nesreči deležni hitrejše pomoči, hkrati pa bomo krepili sodelovanje s poklicnimi gasilci iz Kranja, s katerimi sodelujemo tudi pri reševanju v predoru Ljubelj.
V letu 2016 so stekli tudi pogovori o nabavi novega vozila. V avgustu 2017 smo se tako razveselili dobave novega gasilskega vozila GVGP-2 (večje gasilsko vozila za gašenje gozdnih požarov), ki ga je izdelalo podjetje GV Pušnik. Z našimi idejami in željami kako mora biti vozilo narejeno in kaj vse bi imeli v njem smo zaposlenim naredili kar nekaj preglavic in po nekaj kompromisih, ki smo jih morali sprejeti predvsem zaradi nosilnosti podvozja smo dobili vsestransko uporabno vozilo za gašenje na nedostopnem terenu in v ozkih mestnih ulicah, lahko pa si bomo z njim pomagali tudi pri marsikateri tehnični intervenciji.
Ob koncu velja omeniti še to, da so se člani društva, skozi vse obdobje delovanja redno udeleževali gasilskih tekmovanj na vseh nivojih in na teh tekmovanjih dosegali tudi lepe uspehe, kar pričajo priznanja in pokali, ki krasijo društvene prostore.